Molekularna sitaimajo posebno visoko afiniteto do vode in imajo močne lastnosti absorpcije vode, zato se pogosto uporabljajo za sušenje plinov in so razmeroma idealno sušilno sredstvo. Poskusi so pokazali, da plin argon, ki ga nenehno sušijo Mg(CIO4)2, P2O3 in kovinski natrij, ni tako učinkovit kot plin, ki ga sušijo molekularna sita. Medtem so molekularna sita po naravi stabilna, se ne bojijo vročine, se ne bojijo vode, jih ne razjedajo različna topila in jih je mogoče večkrat regenerirati, medtem ko še vedno ohranjajo dobro adsorpcijsko učinkovitost, in jih je mogoče uporabljati dolgo časa. Prednosti uporabe molekularnih sit za sušenje plina so naslednje:
(1) Stopnja sušenja je izjemno visoka. Po sušenju plina z molekularnimi siti je mogoče pridobiti izdelke z izjemno nizkim rosiščem in ni potrebna nobena druga pomožna oprema za zamrzovanje. Točka rosišča zraka po sušenju z molekularnim sitom je lahko tako nizka kot -60 do -90 stopinj, medtem ko lahko z drugimi sušilnimi sredstvi, kot sta aluminijev oksid ali silicijev dioksid za sušenje na zraku, doseže rosišče le okoli -60 stopinj.
(2) Močna sušilna zmogljivost za pline z nizko relativno vlažnostjo. Pri obdelavi stisnjenih plinov z nizko relativno vlažnostjo ali plina, ki ni popolnoma posušen, je adsorpcijska učinkovitost molekularnih sit veliko večja kot pri drugih adsorbentih. Manjša kot je vsebnost vodne pare, pomembnejše so lastnosti molekularnih sit. Na primer, pri relativni vlažnosti 1 % lahko adsorpcijska zmogljivost molekularnih sit doseže 18 % lastne teže, kar je 10-krat več kot pri aktiviranem aluminijevem oksidu in 20-krat več kot pri silikagelu. Zato je uporaba molekularnih sit za odstranjevanje sledi vode iz plinov zelo učinkovita.
(3) Močno vpijanje vode pri visokih temperaturah. Za sušenje visoko{2}}temperaturnih plinov je najboljša uporaba molekularnih sit za dehidracijo. Na primer, pri 100 stopinjah za zrak z relativno vlažnostjo 1,3 % lahko molekularna sita adsorbirajo do 15 % ekvivalentne teže vode, kar je 10-krat več kot aktivirani aluminijev oksid in 20-krat več kot silikagel.
Ko adsorbenti adsorbirajo vodo, vsi sproščajo latentno toploto. Ta adsorpcijska toplota povzroči dvig temperature postelje in s tem zmanjša adsorpcijsko sposobnost adsorbenta. Vendar pa na adsorpcijsko zmogljivost molekularnih sit manj vplivajo spremembe temperature sloja. Zato včasih ni treba čakati, da se posteljni sloj popolnoma ohladi, preden ga uporabimo po regeneraciji.
(4) Dobra učinkovitost sušenja pri visokih hitrostih plina
Pri visokih hitrostih plina imajo molekularna sita tudi dobro adsorpcijsko sposobnost za sušenje plina. Na primer, pri nizkih hitrostih plina je zmogljivost sušenja silikagela in molekularnih sit podobna; ko se hitrost plina poveča, se adsorpcijska sposobnost silikagela močno zmanjša, medtem ko se molekularnih sit le rahlo zmanjša.
(5) Lahko hkrati adsorbira druge molekule nečistoč
Molekularna sita lahko iz plina odstranijo nečistoče, ki niso voda. Čeprav je adsorpcijska sposobnost molekularnih sit za vodo veliko močnejša kot za druge plinske nečistoče, je mogoče z molekularnimi siti hkrati odstraniti vodo in druge nečistoče, dokler je zasnova primerna.
(6) Selektivna adsorpcija
Pri številnih postopkih sušenja se komponente v surovinah pogosto adsorbirajo tudi med dehidracijo. Zato je treba pri nekaterih postopkih adsorpcijskega sušenja upoštevati ta problem ko-adsorpcije. Z uporabo molekularnih sit je mogoče nadzirati ta pojav, ker imajo molekularna sita različna sita z različnimi premeri por, in z izbiro ustreznega molekularnega sita z ustreznimi premeri por sestavine surovine ne morejo vstopiti, ampak le adsorbirajo vodo, da nadzorujejo problem ko-adsorpcije. Na primer, pri globokem hladnem ločevanju surovega plina za olefine iz naftnega plina je mogoče uporabiti molekularna sita tipa 3A za odstranjevanje vode, medtem ko olefini niso adsorbirani.
Uporaba fiksne plasti molekularnih sit za sušenje plina je tipičen adsorpcijski postopek in ga je mogoče sorazmerno zanesljivo oblikovati z uporabo podatkov o dolžini odseka za prenos mase.
Adsorpcijski proces sušenja plina z molekularnimi siti na splošno poteka izmenično z dvema ali več adsorpcijskimi kolonami. Ko sloj molekularnega sita te adsorpcijske kolone doseže nasičenost za adsorpcijo vode, je treba adsorpcijsko kolono zamenjati in regenerirano nasičeno molekularno sito adsorbirati. Višja kot je temperatura regeneracije, bolj popolna je regeneracija, vendar je tudi poraba energije večja, življenjska doba molekularnega sita pa se bo tudi skrajšala. Zato mora biti temperatura regeneracije čim nižja, da zmanjšamo porabo energije in skrajšamo cikel regeneracije, kar je koristno za industrijsko proizvodnjo. Na splošno je temperatura regeneracije primerna pri 200 - 350 stopinjah. Sposobnost absorpcije vode molekularnih sit se bo po večkratnih regeneracijah zmanjšala. Na primer, po 200 regeneracijah bo splošna sposobnost vpijanja vode padla za približno 30 %, če pa se izvedejo nadaljnje regeneracije, se bo zmanjšanje sposobnosti vpijanja vode upočasnilo.
CHEMXIN se ukvarja z molekularnim sitom od leta 2002, več kot 24 let izkušenj pri proizvajalcu, razvoju in navodilih za namestitev. Delimo si več primerov in preučimo skupaj.
